nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Spokojno zleknjen sem kot veriga potešenih vulkanov obležal.
Enkrat potem, nekaj ur kasneje, ko je luna bolščala navpično in so sence skoraj izginile in sem bil tam izpostavljen, kot bom nekoč na smrtni postelji, enkrat takrat, ko je bilo telo že tako sproščeno, da se je na vsak najmanjši premik vlaken odzivalo s sladostrastnim užitkom, sem se čisto počasi premaknil in pobral, si previdno oprtal nahrbtnik in po prstih nežno stopil proč.
Nekaj dni kasneje bom v aboridžinskem naselju zvedel, da se kraj imenuje Votlina plodnosti in, da moja pripetija za ta kraj ni nič nenavadnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani