nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Nag sem se objemal z njo tam sredi ničesar, lizal sem sol z nje, pomočil sem jo. Čutil sem, kako rada se imava, kako strastno lepo je živeti, kako čarobno zanimivo je tole bivanje, kako mi je vseeno, če še danes preminem - tako hvaležen sem za vse, kar mi je bilo tako priviligirano. Vredno je, vredno je bilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani