nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: O iskanju ljubezni, poved v sobesedilu:
Vse sem zapravil tedaj tam, nisem mogel proč, njen brat me je dvakrat ustrelil z zračno puško, pa sem jim kljub vsemu sledil, ko so se premaknili v Podbrezje. Potem so izginili, Cigani pač letijo v nebo, vonja tistih trav ob polnih kantah za smeti pa še nisem pozabil, tam sem bil ves presenečen deležen svoje prve ejakulacije.
Bila je tako šibka in tako močna, tako samosvoja in tako voljna in tako divja, polna mile mehkobe in trde surovosti, tako željna naselitve in služenja in tako zagamano pustolovsko našopirjena, nekaj kot veter in istočasno zemlja, morda kot reka, čudovita ptica... prava samica, pripravljena nemudoma splesti gnezdo in istočasno dvigniti se kot metulj in z vetrom odjadrati kamor koli, sposobna dati najlepše darove tega sončnega sistema in največje muke ... tako ženska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani