nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: O iskanju ljubezni, poved v sobesedilu:
Irana še nekaj časa ne bom prebavil, to sem vedel; še potem, ko so mi pol ure nazaj udarili izstopni žig in ko sem se pod tisto zloveščo črno ptico - pankrt krokarja, vrane in morda tudi skobca stisnil skozi ograjo v Pakistan, nisem mogel sprostiti mračnih napetosti v psihi, in mišicah.
Bil sem tako zdelan, še vedno sem se bal, da se bo vsak hip kar iz zraka stegnila pazdaranska roka in me potegnila nazaj na grmado, zrel sem bil kvečjemu za kak poceni izlet na. Tak organiziran, ko agentje poskrbijo za vse, pa še tedaj bi verjetno šprical vse ekskurzije in samo ležal na plaži, ne, niti to ne, ležal bi v sobi na čistih rjuhah na trebuhu in ure in ure stokal, gledal bi skozi odprta vrata, skozi katera bi rahlo pihljalo, imel bi namazana stegna s tisto po kokosovih orehih tako lepo dišečo kremo in stopil kvečjemu do telefona, da bi si naročil malinov sladoled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani