Spali smo kot se običajno dogaja v takšnih okoliščinah: malo smrčanja, malo bedenja, malo masiranja zaradi mraza, malo obračanja z enega boka na drugi, veliko dremanja in na pol poslušanja vetra, ki je svileno podrsaval ali žvižgal ob vrhnjih robovih. Nato svitanje, še kratek a trden dremež, ker tedaj popustijo alarmni zvonci, ki so v nas, ko je temačno. Tokrat je to bila napaka, kajti prvi, ki je pomolil glavo skozi režo med dvema platnenima strešnicama, je videl lisico, ki je odnašala polivinilno vrečko z nekaj ostanki hrane a tudi s kosom salame.