Izziv je bil v tem, da je čez vrh krepko brilo in je bilo potrebno sproti obtežiti vsako stvar s kamni, kaj šele odpirati, šivati med seboj šotorska krila in jih pritrjevati v kraška tla. Sicer pa smo vse delali za vajo in ne zaradi nuje, ker naj bi nas visoko v gorah ali celo v pečevju zalotila noč ali nevihta, zato težave niso bile povsem nepremostljive in psihično smo bili povsem mirni, saj ni šlo za biti ali ne biti. Ko smo pripravili ležišča in vsakdo po svoje večerjali, smo si privoščili ogenj iz posušenega rušja.