Trije so zaradi službe odrinili dve uri kasneje, zato smo jih z vrha Snežnika, po odlaganju opreme in oddihu, bodrili s klici, prižiganjem najmočnejših žepnih svetilk in kakšnim strelom s plašilno pištolo. Vsi smo med vzponom razmišljali ali se glasno spraševali, kako bomo postavili na vrhu ali okoli njega zasilna zavetišča, ko pa ni nič zaraščen. Zadevo so udeleženci poenostavili tako, da so naslonili svoje konstrukcije v glavnem na stene sicer zaprte planinske koče.