Naslednje jutro smo zopet prišli do gladke presečnice sneženja, ko smo se spuščali proti Bohinju. Do tisoč metrov nadmorske višine povsem, najmanj petnajst centimetrov visoka odeja, pod tisto višino prav nič, niti zaplate. Z vlakom na Bohinjski progi do Gorice smo se vozili ohlapnih udov in s kalnim pogledom.