Skoraj vsakokrat, ko peljem skupino ljudi v planine privoščim tudi sebi kaj neobiskanega, sicer bi bil pogosto pravi dolgčas, ničesar raziskovalno zanimivega ne bi bilo, zmanjkala bi tista rahla nestrpnost, ki je vedno pristna, ko ne veš, kaj je za grebenom ali za zavojem v gozdu. Tedaj sem sprevidel, da sem se nekoliko uštel, ker sem nepoznano planinsko pot želel ugnati v zimskih razmerah, ko sneg pokriva markacije na skalah in steza potone v okolje. Poleti so steze navadno povsem razvidne, posebno v Julijskih Alpah; v snegu se marsikdaj desno in levo od njih zdi prav tako prehodno.