nova beseda
iz Slovenije
Aldo Rupel: Nočitve pod zvezdami, poved v sobesedilu:
Bliskalo in treskalo je v strnjenem zaporedju, zlili so se potoki dežja, nato je vse odhrumelo nekam čez Tosc in vrhova proti Mojstrani in Jesenicam. Tišina, ki je sledila, je zato bila še bolj gluha. Kmalu nato mi je zašepetala: »Ko te med čudaško igro zaprejo v lesonitno trugo, ko poslušaš bobneče zabijanje žebljev, hrskajoče podrsavanje vrvi med spuščanjem v globino, krohot prvih lopat zemlje na pokrovu, ko doživljaš srhljivost živega zakopa, ko si prikličeš v zavest njene obrise, ki ti dajejo občutek spokojnosti, ko po licih spolzijo solze otožne predanosti, ko zaznaš, da bi ti tudi v resnici misel nanjo pomagala dočakati brez groze dokončno izgubo zavesti ... « Blagor onim, ki premorejo miselno zatočišče tudi za najskrivnostnejše pojave človeške psihe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |