Kar nam reportaže prikazujejo na daljavo, je pač daleč; ko se pripeti v ožjem krogu znanstev, se marsikomu zdi nemogoče in vse bolj nas preveva občutek, da gre za nepravične zadeve, kot če bi smrt ne sodila v redne ritme bivanja in bi v skrajni posledici ne bila zgolj statistični pojav v svetu narave. Ne zavzemam se za ustrahovanje, opozarjanje na konec sveta in kesanje s tolažilnim mazohističnim bičanjem, a ne prepriča me sprenevedanje severno zahodne civilizacije. Tedaj sem torej začutil potrebo po vzpostavitvi odnosa do opisanega prastrahu ali vsaj nelagodja, ki ga nosimo v sebi.