Tako se vedejo štiridesetletniki in mi starejši, ki imamo še stik z mlajšimi generacijami, ne dajemo jim dovolj prostora in se nato čudimo, da ne prevzemajo odgovornosti. Ne tiste, ki jo imamo mi v glavi, temveč svoje, pogosto povsem drugačne, kot je bila naša drugačna od tiste, ki so jo nosili rodovi pred nami. Težko se je zavedati in nato sprejeti, da mlajše ne zanimajo izkušnje starejših, saj so za polno življenje pomembna doživetja, ne pa informacije.