Verjetno je res, toda vsebina obiska je drugačna. Tisti, ki hodimo po kucljih z nahrbtnikom, se do pred dvajsetimi in še desetimi leti nismo čutili odtujene in omalovaževane od ostalih, ki se okoli nekdanjih planinskih koč, sedaj gostišč in restavracij, potikajo v čevljih-špičakih, ker so se nad gozdno mejo pripeljali v klimatiziranih mercedesih. Ovrednotimo najprej to, kar že obstaja, kar je že bilo zgrajeno in propada zaradi muhavosti, nesposobnosti, lagodnosti in končno, ker se ni izkazalo kot neobhodna potreba.