Najprej je tu dvom, ali je prav vse napredek, kar si dvonožec izmisli. Nadalje se postavlja povsem resno vprašanje, ali ni prava poštenost v tem, da ohranimo obširna območja povsem nedotaknjena, saj imajo pravico tudi naši vnuki in pravnuki, da na njih v naslednjih desetletjih in stoletjih iščejo azimute, dvomijo v izbrane smeri in med prenočevanjem zatrepečejo ob sovinem uhuhanju. Saj ne more resničen napredek biti osredotočen zgolj v betonsko stolpnico na Manhattanu, v rimski EUR, ljubljanski avtocestni križ ali splet obvoznic v Mestrah.