Naslednje jutro smo se med vzponom na grob nekajkrat ustavili in se ozirali v dolino ter na nasprotno pobočje, proti sedlu, od koder so se tri desetletja prej v dolgih pohodih spuščale enote do Sutjeske in Zelengore. Ob Savinem grobu smo zapeli žalostinko in mislili na tistih dvajset borcev zdesetkanega bataljona dalmatinske brigade, ki so se odločili, da do poslednjega branijo ključno koto, s katere so varovali prehod Ob Savinem grobu na Košurju nad Sutjesko glavnine. Drugo smo zapeli pri Kosturnici ob spominu na sto petdeset otrok, ki jih je ponoči postrelila nemška obhodnica.