Tja smo se povzpeli in v gaju približno kilometer od akumulacijskega jezera ter okrog sto metrov od potoka zgradili kar nekaj zasilnih zavetišč, zakurili ogenj, skupaj peli in nato prenočili do ptičjega ščebetanja. Ko smo platnene strehe postavili pri vasi Kal-Koritnica v soški dolini, je zopet dozorela skupina, ki si je po nekaj letih osnovnega taborništva želela doseči dva »modra vala« na traku z oznakami veščin. Odšli smo čez visečo brv nad soškimi koriti na drugi breg nekako v smeri in na robu opuščenega pašnika s kosom platna, vejami in ročno izdelanimi količki postavili zasilne strehe, na tla pa namestili smrekove vejice.