Najrazvitejše države nočejo zmanjšati proizvodnje za atmosfero škodljivih plinov, ker bi velik del gospodarstva zašel v krizo: skrivajo se za na videz treznimi frazami Na leseni barkači proti jugu in opozarjajo na velike socialne težave, ki bi jih to povzročilo. Njihove vlade pozabljajo, da so rezerve nekje drugje, ker se je potrošništvo spremenilo v razsipništvo, kar je glede na stradanje več kot milijarde ljudi pravo neodgovorno in kriminalno vedenje. Prav zato je potrebno iskati rešitev v drugi smeri, v kakovosti življenja, ki naj ne bo osnovana na potrošnji, marveč na drugačnih pristopih.