Ob vstopu v vas je bila zadnja okrepčevalnica za pohodnike, kjer sem se napil vročega čaja. Napora ni bilo še povsem konec, ker sem po preoblačenju ostal še ves dan brez zavetja ali prostora, kamor bi legel. Bil sem namreč med redkimi, ki nismo imeli prijateljev ali sorodnikov, da bi nas dohiteli z avtomobilom, v katerega bi se lahko usedli in se odpočili ali se tudi vrnili proti domu.