Prave ceste je bilo okrog 7 km, vse ostalo so bile steze in v manjši meri kolovozi. Nekateri odseki so se med spusti v polmetrskem sipkem snegu spremenili v pravo divjo jago med drevesi in cik-cak podrsavanja, kar je s čelnimi svetilkami, ki smo jih nosili skoraj vsi udeleženci, ustvarjalo čarobne scenarije, kot če bi se vešče podile po lesu, tudi zato, ker je zaradi napora in pazljivih korakov vse potekalo v tišini. Pred odhodom sem med čakanjem poskušal navezati pogovor z nekaterimi, ki so postopali ob skednju, kamor sem naslonil nahrbtnik; brskali so po svojih nahrbtnikih, nategovali vezalke, pritrjevali gamaše, zapirali poklopce na hlačnih žepih in po malem jedli.