Po naslednjih dveh urah gaženja smo prišli v dom na Komni, kjer so nas radovedno in skrbno sprejeli. Drugače kot v poletnem času, ko prevladujejo do gostov skoraj hotelski odnosi in vedenje. V spominsko knjigo smo se vpisali s planincem, ki je prišel tisto jutro peš iz Tolmina in se je po kosilu vrnil domov.