Prikazujejo se ti obrazi otrok in odraslih, s katerimi si hodil tod, in zazdi se ti, da se spet pogovarjajo s tabo. Kmalu se zaveš, da je to le del želje, da bi imel nekatere od znanih oseb res ob sebi, da so te omamile snežna odeja, ki oddaja čudne odmeve, gozdna tišina, šumenje slapa in pozibavanje prvih snežink.
Naslednje jutro smo dve uri pospravljali, tako da ni ostalo za nami nič drugega kot le nasekane smrekove vejice, ki so služile za ležišče, in stopinje v snegu.