Že iz navade si popravljaš jermene, čutarico, kapo, pogledaš vsakih deset minut na uro in predlagaš odmore. V spomin ti prihajajo že opravljeni vzponi po isti ali podobni stezi. Prikazujejo se ti obrazi otrok in odraslih, s katerimi si hodil tod, in zazdi se ti, da se spet pogovarjajo s tabo.