Spomniš se tudi neštetih zamujenih priložnosti doma, na ulici, na delovnem mestu, med družbo na zabavi, v čustvenih trenutkih, ko se ne znamo ustrezno izraziti in nismo sposobni izreči prave besede za vse tisto, kar se v nas pomembnega dogaja. Hodiš v breg, nastajajo daljši premolki, samogibno premikaš noge. Že iz navade si popravljaš jermene, čutarico, kapo, pogledaš vsakih deset minut na uro in predlagaš odmore.