Od svojega šestnajstega leta je v zavestnem stiku z naravo z izleti, pohodi, orientacijskimi tekmovanji, trasiranjem in smučanjem, najprej sedemindvajset let v okviru taborniške organizacije in skoraj vzporedno v okviru najprej tržaškega ter nato goriškega planinskega društva. V zadnjih dvajsetih letih se posveča tudi privlačnostim in vznemirjenjem samohodništva ter tečajem preživetja, smučarskemu teku in kajakaštvu. Je dobitnik najvišjih priznanj slovenskega in jugoslovanskega taborništva; na pastirskem klobuku nosi znački za dvakrat opravljeno Slovensko planinsko transverzalo.