Koristno bi bilo, da bi si izmislili v bližnji prihodnosti kaj ustvarjalnega, pričevalnega, da se novi rodovi svojstveno navežejo na vodne bregove in samo sotočje, kot so se starejši navezali na času primerne načine. Sicer se pripeti, da bo kraj dojet kot brezimna in nedostopna goščava, ko pa si bo kak tujec kaj izmislil in si površino hotel prisvojiti ‒ morda celo z razlastitvijo, ne bomo vedeli ne kam ne kako.
Ko bodo ostali odšli, bom zlezel v spalno vrečo in poslušal tiho drsenje, če bo po nalivu pa šumenje, obeh rek.