Naravna dediščina je bila občutena in je dejansko bila skupna dobrina, saj je niso vpisali na ime radovljiške SZDL ali kakšnega Gorenjskega partijskega komiteja. Skratka, polemika lahko traja v nedogled, jaz v sebi pristno in globoko čutim, da to ne more biti zasebna lastnina, poleg tega, da imam ves čas občutek, da gre za prestižno vprašanje v širši bitki znotraj slovenske družbe. V tem primeru se ne igram več.