Toda moral sem tudi večerjati. Po dveh urah spanja sem se vrnil v jedilnico. Pospravil sem tri ocvrta jajca in dva kruha, napolnil čutarico s čajem za naslednji dan in poklepetal s trigeneracijsko skupinico ‒ sedemdesetletni nonoti, petintridesetletni starši, svak in desetletna punčka ‒ iz pri Proseku, ki je poznala zaradi srenjskih zadev Brunota, o Al dotu pa ni nikoli nič slišala, čeprav sva »strniča« in oba od Lenčkovih s Proseka.