Ker sva šele vstopila, ga začudeno pogledam, on pa blaženo odgovori, da ne pozna proge in krajev in nama bo napisal vozovnici samo, če zve, kako se imenuje kraj najinega vstopa. Neverjetno! A na naslednji postaji vstopita domačinki, sedeta zraven naju, spet se pojavi sprevodnik, postavi isti dve vprašanji, nato pa ne vzame iz torbe svojih tablic in cenikov, marveč ju vpraša, ko liko bosta plačali, saj se gotovo ne vozita prvič po tej progi.