Že pred Ponikvami me je prijela rahla panika, da ne bova uspela priti pravočasno do vlaka na postaji v Podmelcu v grapi. Po tej večji vasi sem zato oba prisilil, da sva vključila avtomatskega pilota v noge in glavo in začela pospešeno mleti kilometre po dokaj ravni a ne vedno vodoravni cesti. Proti Logaršču sva se precej vzpenjala in pred spustom v Baško grapo poprosila priletna zakonca, ki sta čistila šentjanževke pred hišo, da se v senci njune lope oddahneva.