Najprej me je zavedla lepo vidna pot, ki je peljala do studenca in dalje preko treh zaporednih, a ni nič padala, medtem ko je bila Idrijca globoko pod nama. Ko se je smer spremenila v komaj zaznavno lovsko stezo, sva se obrnila in se vrnila k podrti kajži. Zasledil sem nekoliko nižjo, na začetku z grmičevjem poraslo stezo, ki je bila res tista, ki nam je jo opisal kmet.