Ko bivakiramo v gozdu sami, je atavični pojav polbudnosti zelo močan, ker enostavno ne zaupaš okolici. Če pa nosiš v sebi še kakšne druge fantazme in fobije, potem na bivak v naravo enostavno ne greš. Po jutranjem urejanju opreme sem nad Ogalcami moral »zavohati« pravi kolovoz, ki bi naju pripeljal do križišča nad Oblakovim vrhom.