Tako sva prišla do konca vasi, nato še do naslednjega zaselka, šla sva mimo odcepa, od koder pelje steza v Partizansko tiskarno Slovenija, o primernem prostoru za spanje pa nič. Na travnikih je sicer ležalo nekaj tistih za oko odurnih kravjih konzerv, kot bi lahko imenovali v belo ali sinje najlonsko platno zavite bale sena, ki kazijo prvinski pogled na senožeti, a jaz sem se odločno uprl možnosti, da bi na njih spal. Saj so med ostalim vsaj tako trde kot plutovina.