V to me je ozavestil pred desetletji bard slovenskega naravovarstva ‒ Sivi med skupnim bivanjem na jasi nad Ribčevim lazom v Bohinju, kjer je imel gozdno kočo. Na poti Že v sami Vipavi, v smislu naselja, me ni bilo sram od vsega začetka držati v roki specialko ‒ kompasa v znanem okolju nisem potreboval ‒ da za gotovo ne bi zgrešil pravega kolovoza proti.