Nekdo je majavo vstopal v pravkar odprto kavarno, da bi nekajdnevnega mačka odgnal s prvo požegnano kavo. Izstopila sva v svežo sapo, ki je vela s pobočja nad trgom, vzela iz prtljažnika nahrbtnika, čutarice, plastenke in palico ter se pretegnila, kot da se nama nikamor ne mudi. Prav nonšalantno sva se vedla kot tisti turistični zelenci, ki nameravajo z openskim tramvajem do Obe liska, nato na »osvajanje« Krasa ... do ‒ zvečer pa komentarji in poročanje: »Semo stai, se te vedessi!, gavemo camina, gavemo; la prossima domenica, guarda, tornemo e forsi andemo anche in grota!«