Izrecno sem telefoniral le Pavlotu, s katerim sva januarja prenočila v snegu na robu Smrekove drage, a imel je že napovedan odhod na počitnice na dan po načrtovanem zaključku ture, kar je seveda bilo nezdružljivo. Drugim sem zamisel omenjal ob priložnostnih srečanjih. Pa se je le našel nekdo med rekreativci Slovenskega planinskega društva, potem ko sem ob koncu vadbe v telovadnici omenil svoje poletne namene, ki je skoraj zadržano nakazal, da bi ga stvar zanimala.