To zelo pomirja, saj je jasno, da brez čevljev sodobni človek tudi sicer ne more nikamor, kaj šele ponoči v gozdu. Izmenjali smo si občutke in mnenja, spili nekaj požirkov vode in zopet legli pomirjeni, da se kaj takega v isti noči ne more ponoviti. Primerjal sem komaj zaključeno izkušnjo s tisto, ki se me je dotaknila nekaj let prej, ko so se mi ježili lasje in dlake, ker so mi tri velike in nasršenjene večerne ujede kar nekaj časa prhutale nekaj metrov nad glavo v visokogorski samoti, med naraščanjem večernega mraku na območju, kjer so potekali hudi boji med prvo svetovno vojno in je ob poti videti tu pa tam na skalah kakšno kost, za katero ne veš, ali je od mul ali morda človeška.