Nikoli se ni pripetilo, nekaj znakov pa sem opazil na, pod Snežnikom, na Kočevskem, ko sem zagledal v osušeni kaluži na gozdni poti tri odtise medvedjih šap in začutil, kako so se mi naježili lasje, ker sem sklepal, da kosmatinec ni hrom, saj je četrto šapo gotovo naslonil na bližnjo korenino ... Največje presenečenje me je doletelo v Trnovskem gozdu, ko sem se vzpel, kot že večkrat, na Ojstrnico po markirani smeri, nato pa sestopil po drugi strani prosto po občutku. Tam se pride na zgornji del Turškega klanca, po njem ali od njega pa je mogoče oditi v razne smeri.