Po dolgem klepetu ob ognju smo šli na sprehod v mesečini. Z nekaj pristopi, domišljijo in sugestijami smo si priklicali bojazni, kakršnih nismo vajeni, odkar ne poslušamo več večernih pripovedi ob leščerbi o soldatih, veščah, krivopetah, vedomcih, utopljencih, pokopališ kih plesočih plamenčkih, rogatcih, nevihtnih nočeh, šklepetajočih čeljustih ali krempljastih prstih in se v mestih premikamo po povsem osvetljenih ulicah. V prirodi postane pogosto vsak sumljiv, debla se celo premikajo in če kdo omeni, da je morebiti slišati oddaljeno cingljanje na gobavcu, ki že nekaj let osamljeno živi v kolibi obdani od velikih skal polnih mahu, težko najdeš človeka, ki ga ne bi vsaj rahlo zamajalo.