Vstajali smo in krožili po taboru, v mislih načrtovali za naslednje dni in leta, poslušali šume v drevesnih krošnjah in okrog korenin, žuborenje bližnjega potoka ali reke, popustili kakšno šotorsko vrvico, ki se je napela zaradi vlage; se nasmihali smrčanju pod platnenimi strehami in včasih skuhali čaj za tiste s trebušnimi težavami. Nočno neprekinjeno spanje nam ni bilo več sveto, kar se nama je še kako obrestovalo med življenjskimi preizkušnjami v naslednjih desetletjih. Zjutraj sva vse pospravila vse do zadnje sledi v snegu, spustila sva se po drugi poti v dolino in prišla ob lepem vremenu do vozila.