V njeni bližini sva si postavila zaprto zavetišče ob deblu debele smreke: dve debeli in dolgi očiščeni veji z vrvico pritrjeni vzporedno in poševno na vsako stran debla, »zašnirane« šotorke čeznje, v gozdu izdelani količki za pritrditev platna v tla, odprtina ob deblu, smrekove vejice za ležišče. Potem še ognjišče na snegu, kuhanje, pogrevanje čaja, kratek sprehod v bližnjo okolico in upiranje vetra, ki se je spuščal z Golakov. Od nočitve mi je ostal v spominu dolg pogovor, ki sva ga pletla daleč v noč, saj sva zlezla v zavetišče že ob pol devetih, zadremala pa okrog dveh zjutraj.