Prepričan sem, da si poudarjanje individualnosti lahko privošči le lagodno okolje relativno bogate družbe, kar je tudi v redu, a pod pogojem, da se posameznik ne pomehkuži in se zaradi tega ne zna ali se ni sposoben odzvati, ko se okoliščine poslabšajo ali enostavno spremenijo. Občasne izkušnje življenja v naravi imajo precejšnjo terapevtsko vrednost v tem smislu. V našem primeru se je slučajno znašlo na kupu pravljično število sedmih oseb z miselnostjo maratoncev: zlomim se, a se ne upognem!