nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Otonu Župančiču/Pisma III, poved v sobesedilu:
Očí, ki vidijo ”dušo“ in tragedíjo v vsakem, na videz najneznatnejšem prizoru, utrudijo se napósled ali pa pridejo do tega, da od trepetajočih nijans ne vidijo surove celote. Zató Maeterlinckove drame níso drame - in če bi jih čital človek dalj časa ali če bi jih gledal več večerov zapóred, - postal bi nervozen in izprevídel bi jasno, da smo ali še vsi skupaj na prenizki stopínji, - ali pa, po Nietzscheju, - da stojímo vendar še nekoliko višje od teh pokvarjenih, hiperizobraženih nervoznežev. - Napósled, jaz slutim, da sem sam ”jeden izmed njih“ - a ti poznaš moje nágnjenje do trdnih korakov in jasnih očíj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani