nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ali bi želela, da bi ne vedela, kam drévi, kam jutri, ali bi bila rada brez prijateljev, brez čestilcev, ali bi rada, da bi vsak paglavec govoril o Tebi s tako pravico, kakor o javni ženski? Želela bi si morda, da bi Ti razgrizle nemirne misli, uničujoče sanje vso najlepšo mladost, da bi vrgla med umazano tolpo vse kar imaš najboljšega, teló in dušo, in da bi Ti bile psovke in klofute v plačilo? Žéli si takega življenja, zakaj lepo je, tako lepo, da bi se človek obesil, če bi ne bil slabič in plašljivec!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani