nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Odtod vse to otročje vzdihovanje, ki so ga polna pisma, pisana Tebi. Toda oprosti mi, sčasoma se bom že privadil - kakor peklá tisti kmet, ki mu je bila vdova preskopa, plačala maše zanj - in slišala boš še, kako Ti bom časih v pismu veselo zažvižgal; težko je sicer veselo žvižgati, če je človeku vse drugače pri srcu, ampak mislim, da pojde... Po Tvojem prijaznem svetu bi rad napolnil prazno steklenico svojega življenja, ko bi vedel, kako naj to storim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani