nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Odgovarjam Ti šele danes na Tvoje lepo pismo; gotovo nisi odgovora zeló pogrešala in meni bi bilo žal, če bi pričakovala moje pismo s tako nemirno željo, kakor pričakujem jaz Tvoje: zakaj glej, jaz sem pisatelj in zató ne morem pisati tako ljubeznivo in prijazno kakor Ti in Te ne morem tako razveseliti, kakor me razveseliš Ti z vsako svojo besedo. Preveč sem navajen peresa; človeku, ki veliko piše, pride polagoma tudi v misli malo tinte in takó mu uhajajo neprimerne literarične fraze, kjer jih je najmanj treba. Komaj misli, da piše po človeško - iz srca za srce - in glej, že se je človek spremenil v literata: namesto z vročo krvjó piše z dolgočasno tinto, ko se tega niti sam ne zaveda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani