nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Rekla si, glej, da je prijetno v pisarni, da Ti ni dolgčas, da si zadovoljna in vesela - glej, vse to ni bilo res in jaz sem vedel, da ni bilo res in sem se bal zate. Ali jaz Te imam rad in zato upam, da ne bo nič resnega; nikoli si nisem mislil, da bi se moglo zgoditi kaj resnega človeku, ki mi je pri srcu; tako upam, da boš tudi Ti kmalu vstala, rdeča in vesela, kakor si bila prej; zató ker Te imam rad,... Na moji mizi so cyklamni in dišé tako opojno, da mi lega na možgane, na oči, in zdi se mi, kakor da bi sanjal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani