nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Zapísati nisem hotel ničesar slabega in tudi vsa tista moja bojazen, da bi mi bila Ti nezvesta, je takó nejasna in hipna, da bo izgínila skoro gotovo kakor noč pred solncem, - kadar pridem v Ljubljano in Te vidim zopet enkrat, Ti moja dražestna, ljubljena! - Takó dolgo je že, odkar sva se poslovíla, da je v resnici čudno, če se spomínjam zmirom še takó natanko na vsako črto Tvojega obrazka in da se mi zdi, kakor bi čul poleg sebe Tvoj veseli glas... Izpremeníla se nisi nič in iz Tvojih pisem vidim, da si resnično prav tak angeljček, kakor sem Te spoznal takoj prvi trenotek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani