nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Najboljše je, da strgaš ono pismo in da pozabiš nanj. Ne spominjam se več, kaj sem govoril; spomínjam se samó toliko, da sem si razgrízel ustna tísto uro, ko sem ga pisal, in da mi je bilo mraz, kakor bi imel led na obrazu... Ah, oprosti mi,, moja zlata, jaz Te ljubim takó z vsem svojim srcem, da ní prav nič čudno, če izgubím vso pamet, kadar se bojím, da bi mogla umreti Tvoja ljubezen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani