nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Zdaj sem upal, da je vse to samó slučajna, malenkostna pomota in da me ljubiš kakor prej, - zdaj zopet sem bil prepríčan, da bi ne mogla pisati takega pisma, če bi Ti bilo v resnici še kaj na meni in da se je vse končalo. Prigovarjal sem si, da pismo tudi nikakor ni takó hladno, kakor se meni dozdeva. Morda níma nobenega posebnega vzroka, - eine Laune - in druzega nič; čemú bi se vsled tega vznemírjal?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani