nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Kaj ne bo bolj zadovoljna, če je ne nadlegujem več?“ - itd: Mislil sem neprestano, sam bogve kaj, a toliko razuma mi je kljub temu še ostalo, da so se mi zdele vse té misli pretirane in morda celó neopravíčene. Zdaj sem upal, da je vse to samó slučajna, malenkostna pomota in da me ljubiš kakor prej, - zdaj zopet sem bil prepríčan, da bi ne mogla pisati takega pisma, če bi Ti bilo v resnici še kaj na meni in da se je vse končalo. Prigovarjal sem si, da pismo tudi nikakor ni takó hladno, kakor se meni dozdeva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani